Težave

Eni najpogostejših nujnih obiskov v moji ambulanti so zdravi, mlajši pacienti, ki prestrašeni pridejo na pregled srca zaradi razbijanja le-tega. Njihove zgodbe so si zelo podobne. V mirovanju, večinoma ko se umirijo, usedejo, uležejo, čutijo razbijanje srca. Nekateri opisujejo , da se srce zaustavi, drugi, da preskakuje, da znori, da skače in se vrti, nabija v vratu in tišči. Vsi ti pojavi ljudi tako prestrašijo, da se težave stopnjujejo v začaran krog, ki se stopnjuje in nekateri obiščejo urgentne ambulante.

Med podajanjem svoje zgodbe seveda zamolčijo vse svoje trenutne okoliščine. Ko jih povprašam po stresu, odgovorijo, da se ne dogaja ničesar posebnega. Ko še malo brskam, pa se jim včasih razveže jezik ali pa ostanejo brez besed in dobijo solzne oči. Njihove zgodbe so v začetku moje kariere še meni povzročile strah in razbijanje srca: kaos v službi; dojenček, ki se zbuja vsako uro že eno leto, pri treh otrocih se z ženo že 6 let nista naspala,  65-letna utrujena gospa že 10 let 24 ur dnevno skrbi za 90-letno dementno mamo, 25-letni sin se že nekaj let zdravi zaradi hude oblike paranoidne shizofrenije….

Nastanek ekstrasistolije

Imamo dve vrsti živčevja. Somatsko, ki ga zavestno usmerjamo: da npr stisnemo roko, premaknemo nogo, dvignemo glavo in vegetativno ali avtonomno (simpatično in parasimpatično), ki nadzoruje delovanje organov. Ko se naše telo pripravlja na beg pred medvedom (v modernem svetu je to lahko sestanek s šefom, dogovarjanje za kredit, gradnja hiše, skrb za bolnega sorodnika,…), se vklopi simpatično živčevje, ki nam pospeši srčni utrip, dvigne krvni tlak in poveča prekrvavitev mišic. Namesto, da bi se spustili v najhitrejši šprint za svoje življenje, obstanemo, mirujemo in razmišljamo, kako bi lahko navzven delovali čim bolj neprizadeti.

Nekaterim samo »razbija srce«. Ko mi poskušajo natančno opisati napad, povejo, da je bitje srca malo hitrejše, ponavadi s pulzom 90-100/min (pri nekaterih do 120/min). Čutijo, da jim bo srce skočilo iz prsnega koša in se neizmerno prestrašijo. V posnetku EKG-ja pa ugotavljamo »le« sinusno tahikardijo«;  to je normalen srčni ritem s hitrejšim pulzom. Enako zabeležimo, če gre nekdo po stopnicah. Povem jim, da gre za palpitacije, kar je izraz za subjektivni občutek močnega razbijanja srca, ki ga z našimi preiskavami ne moremo izmeriti in dejansko srce takrat nič bolj ne »skače in pleše« po prsnem košu. Ko pregledujem celodnevne zapise srčnega ritma (preiskava se imenuje Holter EKG), pri najbolj občutljivih tako sinusno tahikardijo s pulzom do 90/min včasih najdem tudi sredi noči, med spanjem….preiskovanec se lahko tako čustveno odzove na žive sanje, da ima srce občutek, da teče.

Potem pridejo ljudje, ki opisujejo, da se jim srce zaustavlja ali preskakuje. Pri teh v EKG-ju posnamemo motnjo ritma, ki jo imenujemo ekstrasistolija.

Srce ima svoj električni sistem. Pacientom razložim, da je sestavljen iz električnega generatorja, ki ga imenujemo sinusni vozel (po njem se normalni ritem imenuje sinusni ritem). Od sinusnega vozla električni impulz vodi do naslednje «električne postaje«, ki  se imenuje AV vozel. Iz AV vozla pa vodijo »električni kabli« do vlaken srčne mišice, ki jo stimulirajo do ustreznega krčenja in omogočajo delovanje srca kot črpalke. Vsak del električnega sistema je sposoben generirati električno aktivnost. Ob povečanju krožečega adrenalina, povečani aktivnosti simpatičnega živčevja, pomanjkanju elektrolitov (kalija, magnezija, kalcija), uživanju stimulansov (kofein, kokain, alkohol) in drugih strupov, lahko pride – poenostavljeno- do kratkih stikov na poti do sinusnega vozla. Če signal za krčenje srčne mišice pride nad nivojem AV vozla, imenujemo nastali utrip supraventrikularna ekstrasistola. Kadar signal izvira pod njim pa ventrikularna ekstrasistola.

Supraventrikularna ekstrasistola

Ventrikularna ekstrasistola

Zdravljenje

Kadar pride do takih in podobnih težav, vedno svetujem pregled pri kardiologu, ki bo presodil, če gre zares za nenevarne motnje srčnega ritma (aritmije). Večina mlajših dobi to diagnozo brez pravega pojasnila in možnosti zdravljenja. Od specialista gredo domov s pojasnilom, da njihove težave niso življenjsko nevarne, njihove težave pa vztrajajo.

Sama se potrudim, da pacientom pojasnim, kaj pomeni zavestno znižanje simpatikotonusa. K temu pomaga redna fizična aktivnost, pravilno dihanje (ki se ga prizadeti najlažje naučijo na tečaju joge ali meditacije), določene rutine v dnevnih urnikih, prilagojeni »obredi« pred spanjem, dovolj spanca, ki je tudi kvaliteten. Odsvetujem uživanje kofeina, znižanje sladkorja v prehrani, večerno hranjenje in (zelo pomembno) spremljanje negativnih dnevnih novic, na katere nimamo vpliva.

Večini pomaga tudi dodajanje magnezija, saj imamo prav vsi celično pomanjkanje tega pomembnega minerala. Najlažje dostopen je magnezijev citrat, ki ga svetujem uživati v začetnem odmerku 150 mg dnevno in v primeru dobrega prenašanja (lahko povzroča driske) 2x dnevno 200 mg. Magnezij je mineral, ki  dobro prehaja tudi skozi kožo in ga v krvi lahko zvišamo s kopelmi, v kateri raztopimo Epsom sol (magnezijev sulfat) ali kristale magnezijevega klorida. Obstaja tudi magnezijevo olje za masažo mišic.

Pri nekaterih nič od zgornjega ne deluje. Pri teh imamo možnost zdravljenja z zdravili iz skupine zaviralcev beta adrenergičnih receptorjev (ali beta blokatorjev), ki blokirajo učinek adrenalina na srce in s tem znižajo previsok srčni utrip in zmanjšajo število ekstrasistol.

V tem prispevku pišem le o nenevarnih motnjah ritma. Te se značilno pojavljajo v mirovanju pri zdravih srcih. Hotela sem pomiriti vse, ki imajo diagnozo, pa ne vedo, kako si z njo pomagati. Vse aritmije, ki se pojavijo med fizičnim naporom, pri starejših in že znanih srčnih bolnikih, pa so za nujno nadaljnjo kardiološko diagnostiko!