Verjetno najbolj zoprna tema za pogovor med zdravnikom (še posebej kardiologom) in katerimkoli pacientom (še posebej »problematični«  so intelektualci) je holesterol.

Če ste prepričani, da zdravniki holesterol znižujemo le zaradi teorije zarote, ki jo je ustvarila farmacija, vam ne zamerim. Če vas zanima moje mnenje, berite dalje. Kar se tiče zdravljenja povišanega holesterola (hiperholesterolemije) ne dopuščam diskusije, ali je to potrebno ali ne.

Lipidni profil (holesterol, LDL, VLDL; HDL) imamo določen z geni! Prehrana nanje vpliva tako malo, da mi je o tem smešno razpravljat. Z optimalno prehrano lahko dosežete največ 20% znižanje, kar je nepomembno znižanje, če imate vrednost LDL holesterola več kot 4 mmol/l.  Tudi »vsemogočna« keto dieta nima pomembnega vpliva.

Ali je holesterol škodljiv?

50 let študij dokazuje , da ima večina 90+ letnikov ugoden lipidni profil. To pomeni, da imajo visok HDL (vsaj 1.8 mmol/l), nizek LDL (max 2.5 mmol/l, še raje nižji) in nizke trigliceride (nižje od 1 mmol/l). Problem nastane, ko želimo take vrednosti doseči z zdravili, saj samo z znižanjem teh številk do sedaj nismo uspeli posnemati zdravja ljudi z genetsko superiornimi maščobnim profilom. Opravljenih pa je bilo na stotine študij , kako zniževanje holesterola POMAGA pri ljudeh z genetskimi napakami v presnovi holesterola (družinsko hiperholesterolemijo), katerih vrednosti celokupnega holesterola so več kot 8 mmol/l.Pri teh so ob več kot 20 letnem spremljanju ugotavljali nižjo stopnjo ateroskleroze, manj srčnih infarktov (za to populacijo so značilni infarkti med 40. – 50. letom) ter manj možganskih kapi. Bolj intenzivno kot je zdravljenje oz. zniževanje holesterola (tudi z več različnimi zdravili), boljšo prognozo imajo ti pacienti.

A obstaja dvom.

Večina nas je nekje vmes. Nimamo hude hiperholestrolemije in nismo v idealnem območju. Kaj z nami? Nam tako osovraženi statini(zdravila za zniževanje holesterola) res pomagajo preprečevati aterosklerozo in ali smo zanjo sploh ogroženi?

S tem vprašanjem se sama ukvarjam že dobrih 5 let.

Obstajajo namreč pacienti, ki imajo relativno visok LDL, a je njihova žilna stena superiorna; to je ne prepušča nalaganja holesterola pod endotelij (notranja plast žilne stene). Kako prepoznati te paciente je moje vprašanje? Do 50.leta starosti tiste, ki so odklonilni do zdravil in so njihovi sorodniki brez infarkta dočakali vsaj 80 let, sistematično napotujem na ultrazvok vratnih arterij (to zahtevam od vseh po 40. letu), kjer usposobljen specialist izmeri debelino notranje plasti žil in preveri, če se maščoba že nabira. Ateroskleroza je kronično vnetje in ali jemati zdravila ob dokazanem nabiranju maščob v žilni steni, zame ni več vprašanje. Seveda jemati. In to ne samo statina, temveč vse, kar imamo za dodatno znižanje vnetja…in holesterola.

Kaj pa če je ultrazvok arterij normalen, »grdi holesterol« (LDL) pa npr. več kot 3.5 mmol/l?

Potem se zame začne odisejada, ki je naš zdravstveni sistem ni sposoben kriti. Preverjam hormonski status, hsCRP, vitaminski status, homocistein in napadam vsakega posebej.

Edini »vitamin«, ki dokazano ugodno deluje na lipidni profil je NIACIN ali VITAMIN B3. Gre za zares poseben vitamin, katerega zaščitni učinek v procesu ateroskleroze raziskujejo že 50 let. Znižuje trigliceride, minimalno tudi LDL (učinek se ne more primerjati s statini), predvsem pa zvišuje zaščitni HDL.  Ima eno samo »majceno« pomanjkljivost: stranski učinek, ki ga imenujemo FLUSH. Flush je »luštna« reakcija. Pordi koža obraza in celega telesa, lahko v obliki lis. Koža peče, pika, ščemi, mravljinči, nekatere tudi srbi. Učinek pri jemanju na prazen želodec nastopi takoj (kar odsvetujem tistim z občutljivim želodcem, saj flush nastopi tudi na želodčni sluznici in mene to kar precej peče). Z obrokom lahko zakasni tudi 1-2 uri in traja 30-60 min. S časom naj bi učinek izzvenel, pa sama tega nisem opazila,  samo navadiš se. Meni je zelo zoprn, tako da ga jemljem le občasno pred spanjem, ko vem, da bom flush prespala. Za pravi učinek je odmerek  2 x 1000 mg dnevno. Jaz ga vzamem cca 2 x na teden 500 mg. Sem pa opazila učinek že pri jemanju 2x 500 mg vsak dan. Sama ga jemljem bolj za spodbujanje mitohondrijske aktivnosti in s tem povečanje imunske odpornosti in splošne energije.

Zaviranje flusha je bil že večkrat farmacevtski projekt, ki se je pred nekaj leti ponovno klavrno končal. Niacin so skombinirali s snovjo (laropiprant) , ki zavira prostaglandine v koži, ki so odgovorni za širjenje mini žilic. Takoj, ko sem slišala za ta projekt, sem vedela, da bo propadel. Prav mikrocirkulacija je pri vseh procesih v telesu tista, ki jo hočemo  aktivirati. Za bolj učinkovito popravilo poškodb in zdravljenje vnetij. Pred kratkim so namreč na miškah dokazali, da niacin pospešuje celjenje poškodbe po srčnem infarktu ravno preko podobnih  receptorjev, ki so jih zavirali z laropiprantom.

Niacina pacientom ne svetujem. Tudi, če bi bil dosegljiv na recept (v tujini 100 kapsul 500 mg okoli 6€), bi ga verjetno redno in dolgotrajno jemali le redki. Poleg tega kljub višanju HDL niso dokazali povečanja antioksidantnega statusa, kot ga imajo tisti z ugodnimi izvidi. In LDL ostaja primarna tarča preprečevanja ateroskleroze, zato ga po 50. letu še vedno napadam s statinom…če ni stranskih učinkov.