Izpostavljenost soncu poškoduje vse dela očesa. Povzroči propad kolagena v tanki koži vek in pospešuje njuno izgubo tonusa (gubice) ter nastanek starostnih peg (hiperpigmentacij). Povzroča poškodbe leče in pospešuje nastanek katarakte (sive mrene). Povzroča tudi vnetje beločnice oz. očesne veznice, ki se lahko zadebeli in tvori vezivne tračke okoli roženice (pterigium), ki lahko okvarijo vid. Pospešuje tudi propad centralnega dela mrežnice , imenovane makula -makularna degeneracija je eden najpogostejših vzrokov starostne slepote.

Zadnjih 18 let sem zato nosila sončna očala skoraj konstantno. Najprej samo v poletnih mesecih, zadnjih 10 let pa skozi celo leto. In si s tem povzročila kar nekaj težav, med njimi je najbolj zoprna fotofobija ali neprenašanje močne svetlobe zaradi odvisnosti od zatemnitve dnevne svetlobe.

Sončna svetloba vsebuje 1.500 valovnih dolžin, ki so nujne za zdravje očesa, pa tudi zdravje hormonskega sistema. Poln spekter sončne svetlobe vstopi skozi oko in vpliva na hipotalamus, ki uravnava delovanje celega telesa, tudi hormonov. Hipotalamus kontrolira telesno temperaturo, občutek lakote in sitosti, občutek žeje in krvni tlak. Poleg tega regulira glavno žlezo hormonskega sistema- hipofizo, ki izloča pomembne hormone, vključno s tistimi, ki regulirajo splošno počutje, oz razpoloženje. Prav zato je izpostavljenost sončni svetlobi učinkovita terapija za zdravljenje motenj razpoloženja (tudi depresije), vnetij, ipd. Trenutno poteka tudi zelo zanimiva študija, ki izhaja iz ugotovitve, da je demence več z oddaljevanjem od ekvatorja, bojda zaradi pomanjkanja svetlobe – predvsem IR spektra. Z nenavadno napravico v študiji poskušajo zdraviti demenco z aplikacijo določenih valovnih dolžin svetlobe v možgane in imeli naj bi presenetljivo dobre rezultate (študije vodi dr. Lew Lim).

Po drugi strani študije kažejo tudi, da slaba osvetlitev na delovnem mestu sproža glavobole, stres, utrujenost, solzenje oči in slabšo delovno učinkovitost.

V hipotalamusu je  telesna ura, ki kontrolira cirkadiane ritme. Zelo pomembna železa v možganih, ki je izredno občutljiva na svetlobo, je tudi češerika (epifiza). Svetloba vstopi skozi oko, potuje preko hipotalamusa do epifize. V epifizi blokira produkcijo melatonina, ki ima mnoge regulatorne funkcije: svoje receptorje ima tudi na trebušni slinavki in njegovo pomanjkanje npr. ugotavljajo pri sladkornih bolnikih.

Lani sem prvič naletela na blog nevrokirurga Jack Kruse-ja. Jack Kruse je eden izmed vodilnih samooklicanih »biohekerjev«, ki s pomočjo znanosti iščejo načine za zdravljenje bolezni, presnovnih motenj in kroničnih vnetij… »Biohekerjem« v te namene ni dovolj  le uživanje nepredelane hrane (večina jih promovira paleo način prehrane), temveč tudi različne metode za pospešenje celičnega metabolizma, predvsem na nivoju mitohondrijev. Za to uporabljajo energijo sonca (tako UV kot IR svetlobo), hipertermijo (savne, predvsem IR savne), pa tudi hipotermijo.

Jack Kruse je najbolj goreč ravno v promociji čim večje izpostavljenosti sončni svetlobi. Opominja, da so naše celične energetske tovarne (mitohondriji) po zgradbi in funkciji zelo podobni rastlinam. Te imajo v notranjih membranah kloroplastov klorofil, ki absorbira del svetlobnega spektra in s tem, ko vanj zadene foton, se magnezijev ion v molekuli klorofila vzbudi in odda elektron naslednji molekuli v fotosintetski kaskadi. Tako se energija fotona na koncu porabi za izgradnjo energijsko bogatih organskih molekul ATP, ki predstavlja energetsko valuto vseh organizmov. Jack Kruse trdi, da je bistvo našega energetskega statusa le elektronski transport, ki je odvisen od svetlobne energije. Trdi celo, da iz hrane pridobimo le 1/3 ATP-ja, iz sončne svetlobe pa 2/3. »Neprenašanje«  večjih količin ogljikovih hidratov, ki jim pripisujemo epidemično debelost in sladkorno bolezen, Jack Kruse povezuje z nedelovanjem citokromske verige proteinov, ki stradajo fotonske energije.

Kaj torej zadnje leto prakticiram sama?

Še vedno obožujem sončna očala! So moj top modni dodatek, vznemirjajo me nove oblike, veliki okvirji, lahki materiali, nove barvne sheme stekel…

Kupujem mainstream znamke, čeprav  nizkocenovna sončna očala nudijo enako dobro zaščito. Če je navedeno, da je zaščita dobra, potem tudi je. Naj vas optiki ne zavedejo s trditvami, da so designerska očala »kvalitetnejša«. Niso! Kvalitetnejši so okviri, zaščita pred UV sevanjem pa ne. Pri izbiri sončnih očal je pametno izbrati taka, ki imajo 99-100% absorbcijo UV žarkov ali UV 400, kar pomeni, da blokirajo vse UVA in UVB žarke. Športna sončna očala Adidas imam že 6. leto: lani sem zamenjala le stekla, ker sem jih poškodovala. Nedavno me je razburila trditev, da stekla sončnih očal po 3 letih «izgubijo učinkovito zaščito«. Ker sama ne vem ničesar o tehnologiji premazov teh stekel sem v raziskovanje poslala kolegico oftalmologinjo, ki se je vrnila z optikovim zagotovilom, da to ne drži.

Poskušam se privajati na vožnjo brez sončnih očal ob jutranjih urah.

Brala sem o starodavni navadi “strmenja v sonce” (sungazing), ki so ga izvajala starodavna ljudstva v zgodnjih jutranjih urah. Stari Egipčani, Azteki, Grki, Maji, nativni Amerčani itd.. so verjeli, da se s  tem hranijo, zdravijo in uravnovešajo duševno zdravje. Sončni žarki v teh zgodnjih urah so najbolj nežni do oči. Strmenje direktno v sonce seveda odsvetujem, saj verjamem, da dolgoročno povzroča poškodbe. Verjamem pa, da z valovnimi dolžinami jutranje svetlobe aktiviramo svoj cirkadiani ritem in s tem tudi hormonski sistem v pravi smeri. Jack Kruse trdi, da jutranja svetloba vsebuje predvsem UVA žarke in infra rdečo svetlobo, pa tudi  veliko modre svetlobe, ki hipofizi med 6.-9. uro da ukaz, naj požene hormone.

Preko dneva poskušam biti na prostem le s čepico ali  klobučkom. Za zaščito očesa, predvsem mrežnice, pa skrbim tudi s prehrano bogato z antioksidanti, predvsem karotenoidi(vsak dan pijem sveže iztisnjen korenčkov sok in paradižnikovo omako), za katere je dokazano, da upočasnjujejo starostni propad mrežnice in makularno degeneracijo.

Nujna uporaba sončnih očal je:

  1. V visokogorju
  2. Na smučišču
  3. Na vodi: npr vodni športi

V vsakodnevnem življenju pa le, ko je bleščanje zares moteče.

Komentiranje je onemogočeno