Medicina je moja služba in moj hobi. Zdravljenje po doktrini z dokazi podkrepljene medicine (evidence based medicine) izvajam v rednem delovnem času. Vse, kar je povezano s preventivno medicino pa zaseda moj prosti čas. Preventivna medicina mi pomeni znanje, s katerim  telesu/organizmu pomagam, da bo kar najbolje funkcioniral, se regeneriral in branil pred okoljskimi poškodbami, kot so strupi v hrani, onesnaženje zraka ter okužbami z bakterijami in virusi.

Že več let eksperimentiram na sebi in svoji družini. V zadnjih 3 letih sem življenjski slog še posebej prilagodila, ker sem bila izpostavljena nepričakovani sistemski zastrupitvi telesa. V tem času sem se naučila zelo veliko. Svoja znanja ves čas delim z družino, prijatelji in pacienti. Nerada pa komentiram zdravljenje otrok. Zdravje otrok je tanek led. Nisem pediatrinja, zato javno nikoli ne svetujem ničesar, česar meni ne bi svetovali moji kolegi pediatri.

Lahko pa napišem, kaj vse izvajam, da držim svoja fanta (stara 3 in 4.5 let) čim dlje od obiskov pri naši pediatrinji.

PSIHOFIZIČNO ZDRAVJE

Vse starše je največja groza prvega vpisa v vrtec. Tam naši otroci prvič pridejo v stik s pestro množico otrok in v hladnejšem delu leta tudi z množico najrazličnejših virusov. Sama sem strahove oddaje otroka v vrtec odgnala s poznavanjem delovanja imunskega sistema.

Pred kratkim so znanstveniki dokazali direktno oživčenje imunskega sistema. To pomeni, da iz možganov vodijo živci in živčni končiči na limfatične organe, ki so sedež našega imunskega sistema. S tem so končno dokazali obstoj vpliva psihičnega stanja na  organsko zdravstveno stanje  in s tem pojasnili nastanek bolezni po hudem akutnem ali dolgotrajnem psihičnem stresu.

Kot specializantka sem izvajala bioresonančno terapijo pri otrocih z različnimi alergijami. Takrat še nisem imela otrok, a kot dobra opazovalka sem ugotavljala, kako zelo psihično stanje mame vpliva na zdravje predšolskih otrok…in obratno. Zato je bil že od začetka moje prve nosečnosti cilj optimizirati moje psihofizično zdravje. Vpis v prve jasli je bil zame odrešilen. Doma sem imela 3 mesečnega zelo zahtevnega dojenčka in nisem zmogla skrbi še za 18 mesečnega malčka.  Vrtec je bil skrbno izbran, vzgojiteljice so bile prav vse kot druge mame mojima fantoma in z možem sva starejšega fantka vsako jutro mirne vesti odložila v varstvu. Najino zaupanje do ljudi v vrtcu se je projiciralo na najina fanta, ki sta v svojem prvem vrtcu (jaslih), oba nadvse uživala. Če bi sama »psihirala«, bila zaskrbljena, prestrašena in nezaupljiva, bi moja fanta to takoj posrkala. Strahovi bi zmanjšali odzivnost njunega imunskega sistema in njuna nagnjenost k okužbam bi bila stalna in neobvladljiva z vsemi ostalimi ukrepi.

Tudi moja najboljša prijateljica, ki že več kot 10 let samostojno dela v pediatriji, potrjuje, da je psihično zdravje mame zelo pomembno. Kot zanimivost mi je pred kratkim povedala, da ima »največ težav« ravno z otroki, ki niso nič cepljeni. Čeprav »proticepilci« trdijo, da cepljenje uničuje imunski sistem, imajo prav ne-cepljeni otroci najbolj nepredvidljive okužbe. Še bolj  zanimivo se ji zdi, da se necepljeni otroci najbolj bojijo zdravnika. Logično bi razmišljali, da se otrok boji obiska nekje, kjer ga vsakič pičijo z iglo. Necepljeni otroci tega spomina nimajo in bi pričakovali, da bodo pri zdravniku najbolj veseli in sproščeni. Tako pa prav oni kričijo že pred vstopom v ambulanto, se obnašajo, kot bi šli pred strelski vod in odslikavajo odnos matere do pediatra.

REDNO GIBANJE NA SVEŽEM ZRAKU

Druga obveznost v naši družini je vsakodnevno gibanje na svežem zraku. Le malo je dni, ki zares niso primerni vsaj za 30 min »zračenja«. Otroci še bolj kot odrasli potrebujejo gibanje, predvsem pa prilagajanje razmeram trenutnega letnega časa. Zimski mraz je za naš imunski sistem dar z neba. Hipotermija (podhlajenost) ima neverjetne učinke na povečanje sposobnosti imunskega sistema. Seveda otroke oblačim primerno mrazu, a ko otrok lahko hodi sam, je malo verjetno, da se bo podhladil.

Na tem mestu moram opozoriti na naravnost grozljive zgodbice iz pediatričnih urgenc, kamor pripeljejo dojenčke, s katerimi starši smučajo ali hodijo v hribe. Nepremišljeni starši se ne zavedajo, da ima otrok relativno veliko večjo površino glede na težo za izgubo toplote. Poleg tega miruje. Tudi v Sloveniji je na tak način umrlo ali hudo zbolelo že več dojenčkov. Menim, da bi smučanje z dojenčki v nahrbtnikih morali PREPOVEDATI!

V naši družini med popoldanske aktivnosti med delovnikom tako spadajo: sprehodi in hoja z nahrbtniki do najbližjih trgovskih centrov,  obhodi s poganjalci in kolesi po okolici ali vsaj brcanje žoge na bližnjem igrišču. Vsak vikend pa izkoristimo za celodnevne aktivnosti na prostem.

Otroci v naravi

SPALNE NAVADE

Nekaj let dežurstev v zdravstvu je popolnoma spremenilo moj odnos do spanja. Spanje je postalo prioriteta. Zame je spalna ura najkasneje ob 22. uri luksuz in nuja. Menim, da odrasli potrebujemo vsaj 7 ur, idealno 8 ur spanja. Otroci pa po mojem mnenju potrebujejo vsaj 10 ur nočnega počitka. Ker morata zaradi najinih delovnih obveznosti otroka vstajati ob 6:00, je njuna ura fiksirana na 20:00. V poletnih mesecih je bila zamaknjena na največ do 20:30, pozimi pa gresta pogosto v posteljo že okoli 19:30. Tak režim sva uvajala že od zgodnjih mesecev. Vedno smo imeli večerne rutine in ura za spanje pri nas ni stvar pogajanja.

PREHRANA

Zelenjavne (vsaj 3x tedensko) in kostno-mesne goveje juhe (vsaj 3x tedensko) za nadomeščanje mineralov in amino kislin ter vzdrževanja zdrave črevesne bakterijske flore so na našem tedenskem meniju. Ne vztrajam na uživanju surove zelenjave, niti svežega sadja v zimskem času. Pomemben mi je vnos zadostne količine proteinov in zdravih maščob. Otrokoma, ki nista navdušena mesojedca, 1-2x tedensko »vsilim« manjši košček mesa iz neoporečne kmetije. Izogibamo se mlečnim izdelkom, ki jih popolnoma dovolj dobita že v vrtcu. Menim, da je pomanjkanje kalcija ob pestri prehrani malo verjetno. Sploh pa jima redno dodajam vitamin D, ki poveča absorbcijo kalcija iz živil, ki jih jesta. Dobivata pa tudi magnezij, ki sodeluje v procesu tvorbe nove kostnine. Mlečnim izdelkom se ne izogibam samo zaradi laktoze, temveč zaradi današnjega načina produkcije mleka, ki zajema neprimerno hranjenje krav, vnos antibiotikov in hormonom podobnih snovi, ki se izločajo v mleko. Vse to vpliva na razvoj otroške črevesne bakterijskeflore (tako imenovan mikrobiom), kar vpliva na slabši imunski sistem. V našem hladilniku NI sadnih jogurtov in ničesar z umetnimi barvili, konzervansi ali umetnimi sladili. V naši družini smo trije neizmerno sladkosnedi, a se z možem zavestno obvladujeva in otrokoma  močno omejujeva vnos sladkorja. Nekaj ga nekontrolirano dobita v vrtcu in kot večina, tudi pri nas praznujemo s sladkimi dobrotami. Kljub temu mislim, da pojesta veliko manj sladkorja, kot sem ga še pred nekaj leti jaz sama.

Bodite pozorni tudi na sladilo aspartam, ki je v zelo veliko procesiranih izdelkih, tudi sadnih jogurtih in skuti. Aspartam uničuje črevesno floro, je nevrotoksičen (strupen za živčevje!) in celo kancerogen (povzroča rakava bolezni).

REDNO IZPIRANJE NOSU:

Že v porodnišnici nas naučijo čiščenja novorojenčkovega nosu. Z razlogom! Čista, primerno navlažena nosna sluznica je manj verjetno gojišče mikrobov. Redno spiranje nosu s fiziološko raztopino, spira tudi potencialno vgnezditev mikrobov in s tem preprečuje nepotrebne okužbe oziroma prehlade, ki se lahko širijo po dihalnih poteh in vodijo do pogostih vnetij ušes, angin, bronhitisov in celo pljučnic. Do 12. meseca starosti smo uporabljali fiziološko raztopino v plastičnih pakiranjih po nekaj mililitrov in redno čistili noske z ročnimi ali ustnimi črpalkami. Od kar fanta znata sama izpihniti skozi nos, pa uporabljamo fiziološko ali hipertonično (ta je bolj slana kot fiziološka in močneje potegne nosne izločke v nosno votlino) raztopino v spreju. Spreji so praktični in veseli me, ker jih znata uporabljati že sama. Izotonično (fiziološko) raztopino uporabljamo skoraj vse dni v letu, hipertonično pa le ob prehladih in povečanju izcedka iz nosu.

Tonimer isotonic solution, Schnupfenspray

Ko napišem »redno izpiranje nosu«, mislim vsak dan: zjutraj in zvečer pred spanjem. Edino obdobje, ko tega ne izvajamo je julija in avgusta.

To so moji splošni ukrepi. Letos sva spomladi otroka peljala na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Pediatrinja je omenila, da se preteklo jesen in zimo nismo nič videli. Izraz na najinem obrazu je bil neprecenljiv…preponosen!